22. julij je svetovni dan možganov in je namenjen ukrepom za povečanje prepoznavnosti težav, ki se pojavijo zaradi zmotnega delovanja možganov kot so možganske kapi, prehodne možganske kapi, motnje v delovanju nevrotransmiterjev, ki povzročajo duševne motnje kot so depresija, tesnoba, psihotične motnje, osebnostne motnje, motnje hranjenja, motnje razpoloženja, obsesivno kompulzivna motnja idr. Brez pomoči rednih terapij sami ne moremo urediti delovanja možgan. Je pa osnovna preventivna skrb za možgane dokaj preprosta in večinoma tudi zelo prijetna: zadostna fizična aktivnost, pestra miselna dejavnost, zdrava prehrana, kvalitetno spanje in izogibanje tveganim vedenjem. Vseeno ni nujno, da zaradi upoštevanja zdravih smernic ne pride do odklonov, zato moramo le-te vsaj malo poznati, da jih znamo potem prepoznati.
MOŽGANSKA KAP
Najbolj znan primer bolezenskega odklona delovanja možganov je možganska kap. Gre za zaporo dela žilja v možganih ali pa za krvavitev v nekem delu možganov. Je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. Vsako leto zabeležimo več kot 4.000 primerov možganske kapi, kar je več kot 10 dnevno. Približno 30% ljudi utrpi možgansko kap v aktivnem delovnem obdobju. Preprečimo, prepoznajmo, ukrepajmo ter nudimo podporo bolnikom in svojcem. Večina, ki je preživela kap, se spopada z različnimi oblikami invalidnosti.
Kar 90 odstotkov kapi je povezanih z desetimi dejavniki, ki so sicer obvladljivi. Med njimi so denimo visok krvni tlak, pomanjkanje telesne dejavnosti, neustrezna prehrana, prevelik obseg okoli pasu, kajenje, povečan vnos alkohola in sladkorna bolezen.
Strokovnjaki svetovne federacije opozarjajo, da je predvsem pomembno prepoznavanje kapi, tudi njenih blagih oblik, in skrajšanje časa od pojava simptomov do nudenja zdravstvene oskrbe.
KAKO PREPOZNAMO MOŽGANSKO KAP IN KAKO UKREPAMO?
G – govor (ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?)
R – roka (ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži?)
O – obraz (ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?)
M – minuta, čas (takoj pokliči 112)
Pomembno je prepoznavanje znakov možganske kapi, ko ta nastopi ter hitro in pravilno ukrepanje, s čimer lahko zmanjšamo posledično invalidnost in umrljivost. Z uspešnim takojšnjim zdravljenjem, denimo s trombolizo (topljenje strdkov) – vendar ne pozneje kot 4,5 ure po jasnem nastopu znakov in simptomov te bolezni – je mogoče preprečiti smrt, zmanjšati oviranost ali bolezen celo pozdraviti. Uspešna tromboliza izboljša končni izid po kapi, mnogi bolniki po njej ne potrebujejo nobenega dodatnega zdravljenja ali rehabilitacije.
KAKO UKREPAMO, KO OPAZIMO ZNAKE MOŽGANSKE KAPI?
Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega je razmeroma velika (znaki GROM), saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne prestrašimo, ampak ukrepajmo: POKLIČI TELEFONSKO ŠTEVILKO 112 – pomoč službe nujne medicinske pomoči (NMP) Povejmo: Kdo kliče? Kaj se je zgodilo? Kje se je zgodilo? Kdaj se je zgodilo?
Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center.
V prvih urah po nastanku možganske kapi lahko žilo odmašimo in preprečimo, da možgansko tkivo odmre. S tem pa preprečimo večje in hujše posledice.
KJE IZVEM VEČ O MOŽGANSKI KAPI?
